Delna eksternost poklicne mature
Prvi in tretji predmet poklicne mature sta delno eksterna: naloge in vprašanja ter navodila za ocenjevanje pisnega dela pripravijo člani državne predmetne komisije za poklicno maturo za posamezen predmet. To pomeni, da vsi kandidati rešujejo enake izpitne pole na isti dan, določen s koledarjem poklicne mature.
Pri ustnem delu prvega in tretjega predmeta pa člani državnih predmetnih komisij pripravijo le splošna navodila, s pomočjo katerih aktiv učiteljev sestavi naloge in vprašanja za ustni del. Prav tako so tudi pri drugem in četrtem predmetu eksterno pripravljena le okvirna navodila za sestavljanje nalog, točkovanje in ocenjevanje, ki jih šolam posreduje Center za poklicno izobraževanje.
Katalog izobraževanj
Ocenjevalci pri poklicni maturi
Pisni izpit ocenjujejo učitelji posameznega predmeta na šoli. Vsak kandidat dobi šifro, tako da sta njegovo ime in priimek ocenjevalcu neznana.
Drugo izpitno polo iz slovenščine (italijanščine ali madžarščine) ter iz tujega ali drugega jezika lahko točkujeta dva neodvisna ocenjevalca. Kadar se število točk med njima razlikuje, se upošteva povprečje.
Ustni izpit opravlja kandidat pred šolsko izpitno komisijo. Izpraševalec pri ustnem izpitu je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zadnjem letniku. Ustni izpit točkuje šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca.
Praktični izpit (izdelek, storitev, izpitni nastop) točkuje šolska izpitna komisija na predlog mentorja. Zagovor praktičnega izpita se opravlja in točkuje ločeno.
Način izračuna ocene
Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu oz. praktičnem izpitu in zagovoru se ocenjuje v točkah in v razmerju tako, kakor je opredeljeno v predmetnem izpitnem katalogu za posamezni predmet in v navodilih za ocenjevanje. Skupno število točk pri izpitu je vsota točk, ki jih kandidat doseže pri posameznih delih izpita. Najvišji skupni dosežek pri posameznem predmetu je sto odstotnih točk (100 %).
Državna komisija za poklicno maturo na predlog državnih predmetnih komisij v spomladanskem roku določi merila za pretvorbo točk v ocene (koliko odstotnih točk je pri posameznem predmetu potrebnih za določeno oceno). Enaka merila veljajo tudi za jesenski in zimski izpitni rok. Za drugi in četrti predmet merila za pretvorbo točk v ocene določi šolska maturitetna komisija v spomladanskem izpitnem roku, in tudi ta veljajo še za jesenski in zimski rok.
Znanje pri poklicni maturi se ocenjuje s klasično petstopenjsko ocenjevalno lestvico, ki obsega ocene nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Kandidat je pri predmetu uspešno opravil izpit, če je dosegel vsaj oceno zadostno (2).
Pretvorbo točk v ocene v skladu s sprejetimi merili opravi šolska maturitetna komisija pri vseh maturitetnih predmetih in za vse kandidate na šoli.
Dodatne točke pri izpitih na višji ravni zahtevnosti in pri slovenščini (madžarščini oz. italijanščini)
Za predmete, ki jih kandidati opravljajo na višji ravni zahtevnosti, in pri slovenščini (madžarščini oziroma italijanščini) je ocenjevalna lestvica ustrezno povišana tako, da kandidat dobi tudi točkovno oceno od 1 do 8, in sicer: