Zunanje (eksterno) – notranje (interno) ocenjevanje
Pri splošni maturi se zunanje ocenjevanje pisnih izdelkov dopolnjuje z nekaterimi oblikami notranjega ocenjevanja.

Pisni del izpita je pripravljen in ocenjen zunanje. Naloge in vprašanja ter navodila za ocenjevanje pripravijo člani državnih predmetnih komisij za posamezen predmet, anonimne izdelke kandidatov pa ocenjujejo posebej usposobljeni zunanji ocenjevalci v skladu z vnaprej pripravljenimi ocenjevalnimi merili, enakimi za vse kandidate. Izpitni nastop se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo trije zunanji ocenjevalci, od katerih morata praviloma dva izpolnjevati pogoje za učitelja tega predmeta.

Notranje ocenjevanje, kjer kandidata na šoli oceni njegov učitelj oz. mentor, obsega ustni izpit, izpitni nastop, vaje in seminarske oz. raziskovalne in druge naloge. Tudi vprašanja za ustni izpit pripravijo člani državnih predmetnih komisij, pravila za druge oblike notranjega ocenjevanja pa so enaka za vse kandidate.


Zunanji ocenjevalci
Zunanje ocenjevalce za maturitetne predmete imenuje Ric na podlagi javnega razpisa, ki ga v novembru objavi v Šolskih razgledih, na spletni strani Rica in pošlje na srednje šole. Pogoje za zunanje ocenjevalce določa 33. člen Zakona o maturi.

Vabilo k zunanjemu ocenjevanju pri splošni maturi za šolsko leto 2011/2012

Vsi ocenjevalci, ki želijo ocenjevati v tekočem šolskem letu, v februarju izpolnijo e-vprašalnik, objavljen na spletni strani Rica. Za ocenjevanje splošne mature v tekočem letu se morajo zunanji ocenjevalci udeležiti izobraževanj in usposabljanj, na katere jih povabi Ric. Katalog izobraževanj

Poročilo, Raziskava različnih vrst kriterijev za ocenjevanje maturitetnih esejev iz slovenščine, platnice


Enojno – dvojno ocenjevanje
Pisni izpit ocenjuje en zunanji ocenjevalec. Državna komisija za splošno maturo lahko določi, da se izpitne pole ali njihovi deli neodvisno ocenjujejo dvakrat, če vsebujejo vprašanja odprtega (esejskega) tipa.

Poleg tega se pri splošni maturi izvede tudi kontrolno ocenjevanje:

• če se število točk dveh zunanjih ocenjevalcev razlikuje za več kot eno petino največjega možnega števila točk,
• še pred razglasitvijo rezultatov pri izdelkih kandidatov, ki so v določenem intervalu na meji med ocenama, če tako v skladu s koledarjem splošne mature in z mnenjem Rica odloči Državna komisija,
• v drugih primerih, če tako odloči Državna komisija na predlog Rica.

Ocena glavnega ocenjevalca oziroma njegovega pomočnika dosežena pri kontrolnem ocenjevanju je dokončna.

Zunanje ocenjevanje vodi glavni ocenjevalec, ki je član državne predmetne komisije za splošno maturo. Pri predmetih z veliko kandidati in ocenjevalci mu pomagajo pomočniki glavnih ocenjevalcev. Zunanji ocenjevalci ocenjujejo po moderiranih navodilih za ocenjevanje, ki jih za posamezni izpitni rok pripravi državna predmetna komisija po pregledu vzorca rešenih izpitnih pol.


Način izračuna ocene
Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu, izpitnem nastopu, vajah ali seminarski nalogi in drugih oblikah izpita se ocenjuje v točkah in v razmerju tako, kakor je opredeljeno v predmetnem izpitnem katalogu za posamezni predmet in v navodilih za ocenjevanje. Skupno število točk pri maturitetnem izpitu je vsota točk, ki jih kandidat doseže pri posameznih delih izpita. Najvišji skupni dosežek pri posameznem predmetu je sto odstotnih točk (100 %).

Državna komisija za splošno maturo na predlog državnih predmetnih komisij določi merila za pretvorbo točk v ocene (koliko odstotnih točk je pri posameznem predmetu potrebnih za določeno oceno). Ta merila so v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku enaka.

Znanje pri splošni maturi se ocenjuje s klasično petstopenjsko ocenjevalno lestvico, ki obsega ocene nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Kandidat je pri predmetu uspešno opravil izpit, če je dosegel vsaj oceno zadostno (2).


Dodatne točke pri izpitih na višji ravni zahtevnosti in pri slovenščini (madžarščini oz. italijanščini)
Ocenjevalna lestvica je pri maturitetnih izpitih, ki jih kandidati opravljajo na višji ravni zahtevnosti, in pri slovenščini (madžarščini oziroma italijanščini) ustrezno povišana tako, da kandidat dobi tudi točkovno oceno od 1 do 8 in sicer:

• 1 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno nezadostno (1),
• 2 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno zadostno (2),
• 3 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno dobro (3),
• 4 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno dobro (3),
• 5 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro (4),
• 6 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro (4),
• 7 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno odlično (5),
• 8 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno odlično (5).

Načelo pogojno pozitivne ocene
Kandidat je pri predmetu skupnega dela mature pozitivno ocenjen tudi, če:

•  je pri tem predmetu na osnovni ravni dosegel najmanj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno in
• je pri vseh ostalih predmetih dosegel pozitivno oceno, vsaj pri dveh pa najmanj oceno dobro (3). 

Pri predmetu izbirnega dela mature je kandidat pozitivno ocenjen, če:

• je pri tem predmetu na osnovni ravni dosegel najmanj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno in
• je pri vseh ostalih predmetih dosegel pozitivno oceno, vsaj pri enem pa najmanj oceno dobro (3).
   

Splošni uspeh pri splošni maturi
Kandidat opravi splošno maturo, če pri vseh maturitetnih izpitih doseže pozitivno oceno.

Splošni uspeh je izražen v točkah in predstavlja seštevek doseženih ocen pri vseh predmetih splošne mature (do 34 možnih točk ob dveh predmetih na VR).

Kandidat opravi splošno maturo z izjemnim uspehom, če doseže ali preseže število točk, ki jih za posamezno šolsko leto določi Državna komisija za splošno maturo. Doslej so morali t.i. »zlati maturanti« doseči vsaj 30 točk.


Ocenjevanje kandidatov s posebnimi potrebami
Kandidatom s posebnimi potrebami se lahko prilagodita način opravljanja splošne mature in ocenjevanja znanja v skladu s Pravilnikom o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami.