Ocenjevanje izpitov

nazaj

Delna eksternost poklicne mature
Prvi, drugi* in tretji predmet poklicne mature sta delno eksterna: naloge in vprašanja ter navodila za ocenjevanje pisnega dela pripravijo člani Državne predmetne komisije za poklicno maturo za posamezen predmet. To pomeni, da vsi kandidati rešujejo enake izpitne pole na isti dan, določen s koledarjem poklicne mature.

Pri ustnem delu prvega, drugega* in tretjega predmeta pa člani državnih predmetnih komisij pripravijo le splošna navodila, s pomočjo katerih aktiv učiteljev sestavi naloge in vprašanja za ustni del. Prav tako so tudi pri drugem predmetu, ki ga ne izvaja Ric in četrtem predmetu eksterno pripravljena le okvirna navodila za sestavljanje nalog, točkovanje in ocenjevanje, ki jih šolam posreduje Center RS za poklicno izobraževanje.

Katalog izobraževanj 2022/2023


Ocenjevalci pri poklicni maturi
Pisni izpit ocenjujejo učitelji posameznega predmeta na šoli. Vsak kandidat dobi šifro, tako da sta njegovo ime in priimek ocenjevalcu neznana.

Drugo izpitno polo iz slovenščine (italijanščine ali madžarščine) ter iz tujega ali drugega jezika lahko ocenjujeta dva neodvisna ocenjevalca. Kadar se število točk med njima razlikuje, se izračuna povprečje točk, matematično zaokroženo navzgor.

Ustni izpit opravlja kandidat pred šolsko izpitno komisijo. Izpraševalec pri ustnem izpitu je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zadnjem letniku. Ustni izpit točkuje šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca.

Praktični izpit (izdelek, storitev, seminarska naloga z zagovorom ali izpit iz predmeta oziroma vsebine) točkuje šolska izpitna komisija na predlog mentorja. Zagovor praktičnega izpita se opravlja in točkuje ločeno.


Način izračuna ocene
Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu oz. praktičnem izpitu in zagovoru se ocenjuje v točkah in v razmerju tako, kakor je opredeljeno v predmetnem izpitnem katalogu za posamezni predmet in v navodilih za ocenjevanje. Skupno število točk pri izpitu je vsota točk, ki jih kandidat doseže pri posameznih delih izpita. Najvišji skupni dosežek pri posameznem predmetu je sto odstotnih točk (100 %).

Državna komisija za poklicno maturo na predlog državnih predmetnih komisij v spomladanskem izpitnem roku določi merila za pretvorbo točk v ocene (koliko odstotnih točk je pri posameznem predmetu potrebnih za določeno oceno). Enaka merila veljajo tudi za jesenski in zimski izpitni rok. Za drugi predmet, ki ga ne izvaja Ric in četrti predmet merila za pretvorbo točk v ocene določi šolska maturitetna komisija v spomladanskem izpitnem roku, in tudi ta veljajo še za jesenski in zimski izpitni rok.

Uspeh pri poklicni maturi se ocenjuje s klasično petstopenjsko ocenjevalno lestvico, ki obsega ocene nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Kandidat je pri predmetu uspešno opravil izpit, če je dosegel vsaj oceno zadostno (2).

Pretvorbo točk v ocene v skladu s sprejetimi merili opravi šolska maturitetna komisija pri vseh maturitetnih predmetih in za vse kandidate na šoli.


Dodatne točke pri predmetih na višji ravni zahtevnosti in pri slovenščini (madžarščini oz. italijanščini)
Za predmete, ki jih kandidati opravljajo na višji ravni zahtevnosti, in pri slovenščini (madžarščini oziroma italijanščini) je ocenjevalna lestvica ustrezno povišana tako, da kandidat dobi tudi točkovno oceno od 1 do 8, in sicer:

  • 1 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno nezadostno (1),
  • 2 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno zadostno (2),
  • 3 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno dobro (3),
  • 4 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno dobro (3),
  • 5 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro (4),
  • 6 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro (4),
  • 7 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno odlično (5),
  • 8 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno odlično (5).


Načelo pogojno pozitivne ocene
Za opravljeno poklicno maturo mora kandidat pri vseh predmetih doseči vsaj oceno zadostno (2). Ne glede na to pa je kandidat pri predmetu, pri katerem je dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za zadostno oceno, pri tem predmetu ocenjen z oceno zadostno (2), če je pri vseh ostalih predmetih dosegel najmanj oceno dobro (3).


Splošni uspeh pri poklicni maturi
Kandidat opravi poklicno maturo, če pri vseh maturitetnih izpitih doseže pozitivno oceno.

Splošni uspeh je izražen v točkah in predstavlja seštevek doseženih ocen pri posameznih predmetih. Pri prvem predmetu poklicne mature lahko kandidat doseže pozitivne ocene 2–8, pri ostalih predmetih pa 2–5, kar pomeni, da je najvišji možni uspeh 23 točk (1 x 8 + 3 x 5 točk).

Kandidat opravi poklicno maturo z izjemnim uspehom, če doseže ali preseže število točk, ki jih za posamezno leto določi Državna komisija za poklicno maturo. Doslej so morali t. i. »zlati maturanti« za spričevalo s pohvalo doseči vsaj 22 točk.


Ocenjevanje kandidatov s posebnimi potrebami
Kandidatom s posebnimi potrebami se lahko prilagodita način opravljanja poklicne mature in ocenjevanja znanja v skladu s Pravilnikom o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami.

nazaj