Ocenjevanje izpitov

nazaj

Zunanje – notranje ocenjevanje
Pri splošni maturi se zunanje ocenjevanje pisnih izdelkov dopolnjuje z nekaterimi oblikami notranjega ocenjevanja.

Pisni izpit je pripravljen in ocenjen zunanje. Naloge in vprašanja ter navodila za ocenjevanje pripravijo člani državnih predmetnih komisij za posamezen predmet, anonimne izdelke kandidatov pa ocenjujejo posebej usposobljeni zunanji ocenjevalci v skladu z vnaprej pripravljenimi navodili za ocenjevanje, enakimi za vse kandidate. Izpitni nastop se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo trije zunanji ocenjevalci, od katerih morata praviloma dva izpolnjevati pogoje za učitelja tega predmeta.

Notranje ocenjevanje, kjer kandidata na šoli oceni učitelj oziroma mentor, ki kandidata poučuje in vodi, obsega ustni izpit, izpitni nastop, vaje in seminarske oziroma raziskovalne in druge naloge ter druge oblike praktičnega dela splošne mature. Tudi vprašanja za ustni izpit pripravijo člani državnih predmetnih komisij, pravila za druge oblike notranjega ocenjevanja pa so enaka za vse kandidate in objavljena v predmetnih izpitnih katalogih.


Zunanji ocenjevalci
Zunanje ocenjevalce za predmete splošne mature imenuje Ric na podlagi javnega razpisa, ki ga v novembru objavi v Šolskih razgledih in na spletni strani Rica. Pogoje za zunanje ocenjevalce določa 33. člen Zakona o maturi.


Vsi ocenjevalci, ki želijo ocenjevati v tekočem šolskem letu, v februarju izpolnijo e-vprašalnik, objavljen na spletni strani Rica. Za ocenjevanje splošne mature v tekočem letu se morajo zunanji ocenjevalci udeležiti izobraževanj in usposabljanj, na katere jih povabi Ric.


Enojno, dvojno in kontrolno ocenjevanje
Zunanje ocenjevanje vodi glavni ocenjevalec, ki je član državne predmetne komisije za splošno maturo. Pri predmetih z večjim številom kandidatov in ocenjevalcev mu pomagajo pomočniki glavnih ocenjevalcev. Zunanji ocenjevalci ocenjujejo po moderiranih navodilih za ocenjevanje, ki jih za posamezni izpitni rok pripravi državna predmetna komisija po pregledu vzorca rešenih izpitnih pol.

Pisni izpit ocenjuje en zunanji ocenjevalec. Državna komisija za splošno maturo lahko določi, da se pisni izdelek, ki vsebuje vprašanja odprtega (esejskega) tipa, neodvisno ocenjuje dvakrat.

Poleg tega se pri splošni maturi izvede tudi kontrolno ocenjevanje:

  • če se število točk med dvema ocenjevalcema razlikuje za več kot petino točk izpitne pole oziroma tega dela izpita,
  • še pred razglasitvijo rezultatov pri izdelkih kandidatov, ki so v določenem intervalu na meji med ocenama, če tako v skladu s koledarjem splošne mature in z mnenjem Rica odloči Državna komisija,
  • v drugih primerih, če tako določi Državna komisija na predlog Rica.

Ocena glavnega ocenjevalca oziroma njegovega pomočnika, dosežena pri kontrolnem ocenjevanju, je dokončna.


Strokovna gradiva o ocenjevanju
Poročilo, Raziskava različnih vrst kriterijev za ocenjevanje maturitetnih esejev iz slovenščine, platnice


Način izračuna ocene
Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu, izpitnem nastopu, vajah ali seminarski nalogi in drugih oblikah izpita se ocenjuje v točkah in v razmerju tako, kakor je opredeljeno v predmetnem izpitnem katalogu za posamezni predmet in v navodilih za ocenjevanje. Skupno število točk pri maturitetnem izpitu je vsota točk, ki jih kandidat doseže pri posameznih delih izpita. Najvišji skupni dosežek pri posameznem predmetu je sto odstotnih točk (100 %).

Državna komisija za splošno maturo na predlog državnih predmetnih komisij določi merila za pretvorbo točk v ocene (koliko odstotnih točk je pri posameznem predmetu potrebnih za določeno oceno). Ta merila so v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku enaka.

Znanje pri splošni maturi se ocenjuje s klasično petstopenjsko ocenjevalno lestvico, ki obsega ocene nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Kandidat je pri predmetu uspešno opravil izpit, če je dosegel vsaj oceno zadostno (2).


Dodatne točke pri izpitih na višji ravni zahtevnosti in pri slovenščini (madžarščini oz. italijanščini)
Ocenjevalna lestvica je pri maturitetnih izpitih, ki jih kandidati opravljajo na višji ravni zahtevnosti, in pri slovenščini (madžarščini oziroma italijanščini) ustrezno povišana tako, da kandidat dobi tudi točkovno oceno od 1 do 8 in sicer:

  • 1 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno nezadostno (1),
  • 2 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno zadostno (2),
  • 3 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno dobro (3),
  • 4 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno dobro (3),
  • 5 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro (4),
  • 6 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro (4),
  • 7 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno odlično (5),
  • 8 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno odlično (5).


Načelo pogojno pozitivne ocene
Kandidat je pri predmetu skupnega dela mature pozitivno ocenjen tudi, če:

  • je pri tem predmetu na osnovni ravni dosegel najmanj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno in
  • je pri vseh ostalih predmetih dosegel pozitivno oceno, vsaj pri dveh izmed njih pa najmanj oceno dobro (3). 
     

Pri predmetu izbirnega dela mature je kandidat pozitivno ocenjen, če:

  • je pri tem predmetu na osnovni ravni dosegel najmanj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno in
  • je pri vseh ostalih predmetih dosegel pozitivno oceno, vsaj pri enem izmed njih pa najmanj oceno dobro (3).
     

Splošni uspeh pri splošni maturi
Kandidat opravi splošno maturo, če pri vseh predmetih doseže pozitivno oceno.

Splošni uspeh je izražen v točkah in predstavlja seštevek doseženih ocen pri vseh predmetih splošne mature (do 34 možnih točk ob dveh predmetih na VR).

Kandidat opravi splošno maturo z izjemnim uspehom, če doseže ali preseže število točk, ki jih za posamezno šolsko leto določi Državna komisija za splošno maturo. Doslej so morali t. i. »zlati maturanti« doseči vsaj 30 točk.


Ocenjevanje kandidatov s posebnimi potrebami
Kandidatom s posebnimi potrebami se lahko prilagodita način opravljanja splošne mature in ocenjevanja znanja v skladu s Pravilnikom o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami

 

Način izračuna izpitne ocene
Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu oz. izpitnem nastopu ter uspeh pri praktičnem delu izpita se ocenjujejo v točkah na način, opredeljen v predmetnem izpitnem katalogu.

Pisni izdelek se ocenjuje v točkah enkrat. Pisne izdelke in izpitni nastop ocenjujejo zunanji ocenjevalci. Državna komisija lahko določi, da se pisni izdelek, ki vsebuje vprašanja odprtega (esejskega)  tipa, neodvisno ocenjuje dvakrat. Če je pisni izdelek (izpitna pola ali njen del) ocenjen dvakrat in se število točk razlikuje do največ petine možnih točk izpitne pole oz. tega dela izpita, se izračuna povprečje točk.

Glavni ocenjevalec in pomočnik glavnega ocenjevalca lahko izvajajo tudi kontrolno zunanje ocenjevanje. Kontrolno zunanje ocenjevanje se izvede:

  • če se število točk med ocenjevalcema razlikuje za več kot petino možnih točk izpitne pole oz. tega dela izpita,
  • še pred razglasitvijo rezultatov pri izdelkih kandidatov, ki so v določenem intervalu na meji med dvema ocenama, če tako v skladu s koledarjem splošne mature in z mnenjem Državnega izpitnega centra določi Državna komisija,
  • v drugih primerih, če tako določi Državna komisija na predlog Državnega izpitnega centra.

Ocena glavnega ocenjevalca oziroma pomočnika je dokončna.

Posamezne naloge so najprej ocenjene v točkah. Dobljene točke se za vsak del izpita preračunajo v odstotne točke glede na vrednost posameznega dela izpita.

Odstotne točke so razvrščene v ocenjevalno lestvico.

Orodje za ugotavljanje kakovosti izkazanega znanja (OrKa RIC)
Program Orodje za ugotavljanje kakovosti izkazanega znanja (OrKa RIC) je namenjen učiteljem in ravnateljem, njegove ključne prednosti in način uporabe pa si lahko ogledate v razlagalnem videu.

Razlagalni video je nastal na Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja, Sektorju za kakovost in analize na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, v okviru projekta Analitsko središče, ki se financira z evropskimi sredstvi za okrevanje in odpornost, ter v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom.

nazaj