Poskusno preverjanje znanja v 3. razredu v šolskem letu 2017/2018

nazaj

datum: 09.10.2018

kategorija: Nacionalno preverjanje znanja

V novembru 2017 so bile osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v skladu s Pravilnikom o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli z okrožnico Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport povabljene k sodelovanju v poskusnem preverjanju znanja za učence 3. razreda v šolskem letu 2017/2018.

Poskusno preverjanje znanja, ki je bilo za šole prostovoljno, je opravljalo 4.418 učencev, kar je več kot petina vseh učencev 3. razreda.

Namen poskusnega preverjanja v 3. razredu je bil preveriti usvojeno bralno in matematično pismenost, pričakovano na tej starostni stopnji, in pridobiti povratno informacijo za učence, starše, učitelje, ravnatelje in sistem na nacionalni ravni, kako uspešni smo pri doseganju z učnimi načrti določenih ciljev in standardov znanja. Na konkretnih (poskusnih) preizkusih znanja pa naj bi se pokazale primernost njihovega obsega, težavnost posameznih tipov nalog, pa tudi jasnost in razumljivost navodil za vrednotenje ter morebitne težave pri samem vrednotenju.

Poskusno preverjanje je potekalo samo na šolah s slovenskim učnim jezikom, gradivo ni bilo prevedeno in preizkusi niso bili prilagojeni za učence s posebnimi potrebami.

Preverjanje pri predmetu slovenščina je potekalo 4. aprila, pri matematiki pa
10. aprila 2018. Učenci so imeli za pisanje na voljo eno šolsko uro.

V poskusu sodelujoče šole bodo z Državnega izpitnega centra prejele analize dosežkov svojih učencev ter analize skupnih dosežkov učencev, ki so reševali preizkuse znanja, ostale osnovne šole pa bodo seznanjene le s statističnimi podatki celotne skupine osnovnih šol, ki so se prijavile k izvedbi. Preizkusi znanja, ki so jih reševali učenci na poskusnem preverjanju znanja, so dostopni na spletni strani https://www.ric.si/preverjanje_znanja/.

Predmetna komisija za matematiko po izvedenem poskusnem preverjanju ugotavlja, da so učenci 3. razreda preizkus na splošno dobro reševali in da je zajel vse temeljne vsebine učnega načrta za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Povprečen dosežek je bil 74 odstotnih točk. Po ugotovitvah Predmetne komisije za matematiko so imeli učenci še največ težav pri uporabi matematične terminologije. Statistične analize hkrati kažejo, da je preizkus znanja pri matematiki zelo dobro ločeval učence z nižjimi dosežki, slabše pa učence z višjimi dosežki, kar bi lahko narekovalo premislek o možnostih tudi nekoliko drugačne zasnove preizkusa in morda vključitvi več nalog višjih taksonomskih ravni.

Predmetna komisija za slovenščino prav tako ugotavlja, da tretješolci večinoma dosegajo cilje in standarde znanja prvega triletja in da razvijanje bralne pismenosti dosega primerno raven. Povprečen dosežek je bil 71 odstotnih točk. Čeprav so bili dosežki v povprečju precej visoki, Predmetna komisija za slovenščino ugotavlja, da se učenci pogosto izognejo reševanju kognitivno zahtevnejših nalog, zato priporočajo več poudarka na samostojnejšem delu učencev (npr. samostojno pisanje, samostojno reševanje problemov ipd.). Podobno kot preizkus iz matematike tudi preizkus iz slovenščine ni najbolje ločil učencev z zelo dobrimi od tistih z odličnimi dosežki. Tudi Predmetna komisija za slovenščino na tej osnovi predlaga razmislek o nadgradnji v preverjanje vključenih vsebin.

Državni izpitni center je za učitelje, sodelujoče pri poskusnem preverjanju znanja v 3. razredu osnovne šole, pripravil anketni vprašalnik. Večina učiteljev razrednega pouka, ki so izpolnili anketo, pritrjuje stališču o koristnosti zunanjega preverjanja v 3. razredu zaradi povratne informacije o doseženem znanju za učence in učitelje, kar je spodbudno, saj gre za enega od temeljnih namenov zunanjih preverjanj znanja nasploh. Velika večina učiteljev je poskusno preverjanje znanja v 3. razredu sprejela pozitivno.

Poročili obeh predmetnih komisij in opravljene analize poskusnega preverjanja znanja v 3. razredu osnovne šole bodo osnova za strokovne razprave v Državni komisiji za vodenje nacionalnega preverjanja znanja, na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ter v širši strokovni javnosti, na podlagi katerih se bo odločilo o prihodnosti zunanjega preverjanja znanja ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja.

Dr. Darko Zupanc,
direktor Državnega izpitnega centra

nazaj